Obdobje med obema vojnama

Politika

1918 razpade AO –> Država SHS –> Kraljevina SHS –> Kraljevina Jugoslavija.

Problem nacionalnega vprašanja. Srbi, Hrvati in Slovenci naj bi bila tri plemena istega naroda (Bojda narobe).

Okupacija in zasedba države

Priistop k trojnemu paktu. Okupirajo Nemci, Italjani in Madžari, zato ustanovljena OF.

Stogo nazorsko ločevanje.

Nova država

Nacionalno vprašanje ni rešeno, a je pravi več.

Nove narodnokulturne ustanove:

• ljubljanska univerza,
• slovenska Akademija znanosti in umetnosti,
• …

Močna publicistična dejavnost:

• Literarni reviji
  • Ljubljanski zvon,
  • Dom in svet,
• politična dnevnika
  • Slovenski narod,
  • Slovenec

Smeri

Ekspresionizem

• Moderna družba ogroža človeka, a ta je nemočen,
• Družba izgubi moralne vrednote (legitimnost),
  • iztis razbolele duše,
  • zato mora človek postati bolj human
• 2. SV –> skrajna stiska,
• Trpljenje (krik in padec),
• Predstavniki:
  • Srečko Kosovel,
  • Ivan Pregelj,
  • Slavko Grum

Ekspresionistično pripovedništvo

Je slab medij za ekspresionizem.

Ekspresionistična dramatika

• Glavni junak pogosto oznanja nove moralne in socialne ideje

Socialni realizem

• Slogovno in oblikovno: realizem
• Konkretna socialna problematika (mali človek, kmet)
• Kritizira kapilatizem
• Predstavnik:
  • Prežihov Voranc
  • Miško Kranjec
  • Ciril Kosmač

S. Kosovel: Slutnja

Zgodovinske razmere

• Pritiski italianskih fašistov in srbskih nacionalistov,
• Kosovelov oče (narodno zavedni učitelj) zato prisilno upokojen.

Življenje

• Rojen 1904 v Sežani,
• Preselili v Tomaj,
• 1916: poslan na realko, da bi bil stran od vojne,
• Umrl 1926 zaradi možganskega vnetja,
• Literarno-dramatični krožek in politična govora
• impersionizem –> ekspresionizem –> konstruktivizem.

Smer: Impresionizem

• Razpoloženje,
• Slutnja smrti,
• bežni vtisi zunanjega sveta,
• nominalni slog:
  • povedi brez glagolov,
  • Kratki verzi,
    • osekanost, zamolklost,
  • poudarjeni premori,
  • samostalniške besede in besedne zveze,
• statičnosti, brezizhodnost, tesnobna redkobesednost, nezmožnost razložiti.

S. Kosovel: Ekstaza smrti

Objavljena 1925 v Ljubljanskem zvonu,

Interpretacija

• lirski subjekt hrepeni po spremembi družbe,
  • ta je nemoralna
• vse mora propasti, da lahko nastane novo,
• misel na to mu povzroča ekstazo,
• brezoseben, posredna izpoved
  • cilj je angažiranost (aktivna dejavnost)
• kri je simbol občutka družbene krivde
• voda je očiščenje,
• sonje uničuje,
• ekstaza
  • duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet.
• refren

Smer: Ekspresionizem

• stiska, a ne še dramatičnost,
• Balada: izpoved, temačna, žalostno vzdušje,
• Katastrofična, disharmonična vizija sveta,
• Krik po etični prenovi človeštva,
• Propad starega sveta je predpogoj za prerod civilizacije.
• Poetičen, vzvišen govor.

I. Pregelj: Matkova Tina

Snov

• Začetek 18. stol.
• tolminski kmečki upor in posledice,
• voditelje razčetverili,

Vsebina

• Tolminci na poti do usmrtitve voditeljev kmečkega upora.
• Matko (Tinin oče) se pritožuje in poje “vsem galjotom (davčni izterjevalci) vile v vamp”, ker:
  • nezakonski otrok
  • ubili bodo Janeza
• kolektivno se bojijo za njihove znance,
• tfw Tina prispe in so mrtvi. Želi držati Janezovo glavo, a ji ne pustijo,
• odpravi se nazaj,
• umre in rodi ob češnji,
• vidi Marijo.

Tema

• nasprotja
  • telesno šibka a telesno močna,
  • matko je jezen, ker mu je bila seksana hči, a žalosten, ker bo bil usmrčeni,
  • smrt in življenje,

Ideje

• rojstvo novega človeka napoveduje nove čase,
• življenje premaga smrt.

Slog

• Arhaizmi,
• Narečni izrazi,
• Preskakovanje med dialogi poveča dramatičnost,
• Matkova pesem poveča zvočnost in grozljivost.

Zgradba

• zunanja
  • novela s poglavji,
• notranja
  • več vrhov, najvišji, ko se izve da je Janez mrtev.

Ekspresionizem

• Duševna stiska Tine,
• Temačno vzdušje,
• Vizionarstvo,
• Dramatičnost.

Modernizem in Avantgarda

Avantgarda

• Zvrst umetnosti, ki uveljavja največje novosti.
• skrajni odmik od realizma/naturalizma,
• ideal človeška zavest in podzaveset –> neberljivi romani.

Avantgardisti

• Tvorijo skupine,
• manifesti
• estetika grdega

Smeri

Dadizem

• Umetnost podobna človeškemu govoru,
• Züruch
• Cabaret Voltaire
• zvočnost je pomembna, vsebina ne,
• umetnost je kar umetnik razglasi za umetnosti (pisoar)

Nadrealizem

• Višja resnica, skrita v umu,
• sanje + stvarnost.

Futurizem

• idealizira prihodnost, tehnologijo in napredek,
• hitrost in vojna
• uničevanje muzejev, knjižnic in akademij,
• fašisti

Konstruktivizem

• Zgradba in sestavki, ki dobijo nov smisel,
• “sestavine”:
  • besede,
  • zlogovi,
  • številke,
  • liki.
• Kosovel<3.

Kubizem

• Picasso in to,
• Ni v literaturi.

S. Kosovel: Kons 5

Interpretacija:

• Kmetijski priročnik Gnoj je zlato,

• Oboje je nič

  Vse je relativno
• ni tradicionalne strukture

Modernistične značilnosti

• ni neposredne izpovedi, temveč prikazuje problem celotne družbe,
• težko razumljiva,
• asociativna tehnika,
  • tok misli brez nadzora razuma
• nominalni slog,
• nebesedne sestavine, -odprti konec.

Moderni roman

Tradicionalni roman

• logičen prikaz stvarnosti,
• smiselna zgodba,
• logično zaporedje dogodkov,
• razumljiv,
• vsevedni pripovedovalec,
• enoten slog,
• upoštevanje jezikovnih pravil.

Moderni roman

• stvarnost prikazana s prespektive glavnega junaka,
• zgodba ni razlog za obstoj romana,
• zgradba je razbita/fragmentarna
• nerazumljiv,
• personalni pripovedovalec,
• različni slogi,
• ne upoštevanje jezikovnih pravil.

James Joyce: Ulikses

Avtor

• rojen v dublinu,
• šolan pri jezuitih,
• študij jezikov (>10)
• Bloomsday 16. 6. 1904 spozna Noro
  • Nepismena,
  • preprosta,
  • zapeljiva.
• zapustil Irsko, ker je ta katoliška in konzervativna,
• Pulj –> z vlaka v LJ –> Trst –> Zürich (Začne Ulikses) –> Paris (konča Ulikses)
• umre v Parizu.
• Dela:
  • Dublinčani,
  • Portert mladega umetnika (Tudi tu je junak Dedalus)
  • Finneganovo bedenje (še težje (Ulikses^2 -leskovsek)).

Umestitev

• ulikses lat. = odiseja
• opisuje Bloomsday, ko je spoznal Noro,
• vulgarnost, obscenost/opolzkost/nespodobnos,
• parodija sveta.

Osebe

• Leopold Bloom
  • 38 let,
  • akviziter (akvizitêr -ja m (ȇ) kdor ponuja, prodaja izdelke, storitve in zbira naročila zanje po domovih),
  • jud,
  • pogosto razmišlja o ženi Molly,
  • išče dom, ki ga Molly ne daje.
• Molly Bloom
  • nezvesta (Penelopa je. Ironija)
  • amaterska pevka,
  • rojena na Gibraltarju.
• Stephen Dedalus
  • 22 let,
  • učitelj,
  • umetnik,
  • išče očeta, ki ga najde v Bloomu

Zgodba

• Dedalus in Bloom blodita po Dublinu,
• Dedalusov dan se začne z zagrenjeno ugotovitvijo o klavernem načinu življenja,
• Bloomov pa z ugotovitvijo da ga bo Molly okoli 16h prevarala z menedžerjem,
• 3x se srečata
  • uredništvo časopisa,
  • knižnica,
  • porodnišnica.
• na 3. srečanju se spoznata,
  • 15. poglavje (Krika
• gresta piti,
• Dedalus gre domov in Bloom spat,
• Molly premišljuje.
  • 18. poglavje (Penelopa)

Odlomek

• Konec romana,
• sentimentalno (pretirano čustven),
• Molly simbol ženske nasploh,
• Leži poleg Blooma,
• ženski samogovor,
• premišljuje on naravi,
• prezira ateiste in njihovo racionalnosti,
• asociativni preskok iz sonca na Blooma,
  • Srečanje pri Gibraltarju
• misi, da je Bloom ne ljubi več in da se ji laže. To bi otežilo njeno izkoriščanje njega,
• Notranji monolog kot tok misli (uporabil že Dostojevski),

Ideja

Parodija mita. Mit ni več mogoč, sodobno življenje je brezciljno, banalno…

Franz Kafka: Preobrazba

Avtor

• Ne uvrščajte neuvrstljivega Kafke
• moderna novela
• Oče premožen židovski trgovec,
  • Avtorirater –> travma
• Govoril in pisal nemško,
• Tri sestre
  • Ena violinistka
• Doktoriral iz prava, a opravljal navadno, nenaporno, uradniško delo –> neuresničen –> nesrečen,
• jetika –> umikal se je v zdravilišča,
• 3 nedokončani romani
  • Kljub prepovedi jih prijatelj Max Brod objavi
  • Proces, Grad
• Tujec, ker:
  • med čehi nemec,
  • med nemci žid,
  • v družini materialističnega očeta, on umetnik,
  • med zdravimi, jetik,
  • v poklicu prekvalificeran

Zgodba

• Gregor Samsa živi s starši v Pragi,
• Njegov oče pred 5 leti zapravi premoženje,
  • Gregor prevzame službo trgovskega potnika za očetove kupce
    • Sovraži neprijetno službo,
    • družina se nanj prisesa in ga izkorišča.
• Odlomek
  • Gregor poskuša ustati iz postelje, a je neuspečen,
• Nekdo iz službe pošlje ponj, poskuša kričati, a zacvrči živalski glas,
• Privleče se do vrat, jih s težavo odpre,
• Pred vrati mama, oče in poslovodja obnemijo,
• poslovodja zbeži, Mama zakriči in oče ga brcne v sobo,
• Nazaj v sobi se počuti ujetnik (soba zapor),
• trpljenje se stopnjuje, od družine se oddaljuje,
• sestra mu prinaša hrano (mleko in kruh, to ni prava hrana zanj),
  • sestra ga razume
• ostalo družino je strah za svojo eksistenco, ker Gregor ne bo več služil,
• naslednje jutro mu sestra prinese ostanke (Kafkina sestra IRL),
• razumevanje družine izginja, Gregor jim je v nadlego,
• Sestra predlaga, da se soba izprazni (tudi zofa –> ne more se več skriti),
• Mama prosi, da zofa ostane (a izselili so del njega),
• Slike ženske noče dati, pritisne se na sliko, mati vidi in se onesvesti (konflikt med ljubeznijo do sina in gnusom),
  • Kafkina mati popolnoma podrejena možu
• oče je besen zaradi ugleda,
  • pride v sobo in ga obmetava z jabolki (spora) –> rani mu hrbet
• sestra postane sovražna, mari se ne upa v sobo, oče postaja nasilen,
• oče dobi službo v banki, mati začne šivati in sestra gre v trgovino,
• služijo denar in oddajajo sobo,
• najamejo služkinjo, ki prevzame skrb za Gregorja,
• soba se začne spreminjati v odlagališče nepomembnosti/smeti,
• Gregor vedno manj jé,
• Zaviralni moment:
  • Sestra zaigra violino,
  • vsi prisluhnejo,
  • človeška čustva,
  • Samsa pride iz sobe, da bi bolje slišal,
  • podnajemniki ga opazijo in prekličejo najemnino.
• Sestra ugotovi, da jih brat zavira in zahteva, da se ga znebijo
• Gregor gre v sobo in umre,
• služabnica ga najde mrtvega,
• Družina si oddahne.
  • Veselje,
  • lepo vreme,
  • izlet izven stanovanja v naravo, -lepa prihodnost.

Motiv

• Preobrazba
  • Človeka, družine,
  • sobe.
    • varnost –> absurd –> smetišče.

Ideja

• Ljudje živijo v absurdnem, samotnem svetu
  • Tako je in rešitve ni.

Slog

• Realističe in stvaren,
  • zato šokanten
• Zgodba je le izhodišče za govor o podzavesti

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

V DELU (itak znas xdxd)

Prežihov Voranc: Samorastniki

Avtor

• Najpomembnejši socialni realist,
• Pisatelj samouk,
• Koroška,
• 1. slovenski vojni roman Doberdob (soška fronta)
• proletarec –> sindikalist –> KJP(zato zaprt) –> Kominterna (komunistična internacionala)
• član OF –> taborišče Mauthausen –> 1950

Zgodba

• Meta Hudabivnik,
• Ožbej Krničnik,
• prepovedana ljubezen,
• otroci, ki so odraščali sami,
• zgodba v zgodbi,
  • na koncu se izve, da je pripovedovalka edina potomka Mete.