Včasih, ko imam srečo, mislim. Nesrečno je, da obdelane misli prepogosto izgubim. Na tej strani bodo objavljene kratke in ne preveč pomembne misli, da jih ne bi slučajno pozabil.
Vsak si pôje po svoji poti
Pesem Pevcu naznanja konec zrelega obdobja ustvarjanja Franceta
Prešerna. V tem literarnem delu ljubezenske tematike ni več, ampak se
pesnik osredotoči na bivanjski in pesniški problem. Tema je bolj
aktualna, kot v prejšnjih delih, saj zajema splošno in bolj stvarno
tematiko in ne Prešernovo osebno trpljenje v nesreči. Ne le pesnik,
ampak vsak posameznik se namreč sooča z občasnimi grenkimi obdobji
življenja. Predstavlja pa tudi veliko ideološko spremembo, saj veliki
slovenski romantik ne strmi več k idealom, ampak se predaja absurdu
obstoja in se sprijazne z njegovimi tegobami.
Ko Prešeren opusti ideal življenjske ljubezni do Primiceve Julije v
zameno navidezni ljubezni Ane Jelovškove in prijateljstvo z Matijo Čopom
dobesedno utone v vodi, je pesnik prisiljen v bolj stvarno pojmovanje
sveta. V pesmi so prisotni temačni motivi in kruta prispodoba Prometeja,
kar pomaga pri predstavi turobne stvarnosti, ki jo doživlja lirski
subjekt. Enoličnih tegob vsakdana, pa ne doživlja zgolj on, temveč tudi
vsi ostali v pesniškem in umetniškem poklicu. Včasih zaradi odpora
družbe do njih, saj nimajo materialnega doprinosa skupnosti, spet
drugič, zaradi narave umetniškega dela, pogosto izhodišče katerega je
mišljenje in kritika človeka in njegovega okolja. Do umetnikov čuti
sočutje. Tudi sam se sprašuje po mnogih temeljnih bivanjskih vprašanjih
in se vedno znova vrne do pesimističnega in absurdnega sklepa, da
trpljenju v življenju nikoli ne bo konca.
Z njegovo ugotovitvijo se gotovo lahko strinjajo mnogi, zlasti mladi,
saj je posamezniku družbeno okolje vse bolj okrutno. Ta si le s težavo
najde svoj prostor pod soncem, neznane poti življenja pa so vse prej kot
utrjene in markirane. Polne so varljivih razcepov, iz katerih nastale
poti se le redke spet združijo. Mnogokrat se je na takih križiščih težko
odločiti, še težje pa vztrajati s temi zavezami. Ravno ta stiska
sedanjosti in odločitve, ki jih moramo sprejeti, povzročajo črnogledost
in silijo ljudi v obup.
Težko se je odločati v sedanjosti. Kaj pa ko o problematiki sploh ni
več smiselno razmišljati, ker so se vpleteni dogodki že zgodili?
Preteklost je breme vsakega človeka, razlikujemo pa se po sposobnosti
sprejemanja posledic, nadaljnjega zagovarjanja preteklih odločitev in
dodeljevanju pomembnosti tem. O preteklem času imamo možnost temeljito
premisliti. To nam omogoča drugačen pogled na stvarnost in je pomemben
del učenja življenja.
Še največje nelagodje, in to popolnoma racionalno, pa predstavlja
negotova prihodnost. Nemogoče je na podlagi preteklosti in sedanjosti
določiti točen razplet dogodkov. Človeku je strmenje k razumevanju
narave, v kateri obstaja, naravno in ko je odgovor na bodočnost le te,
ne samo tako zelo težko predvideti, ampak v njega zaradi velikega vpliva
še tako majhnih sprememb nikoli ni mogoče biti gotov, negotovega
posameznika obide groza. Temačnosti tega vidika res ni mogoče
minimizirati, a vendar je mogoče pogled na prihodnost izboljšati. Ta je
edini pokazatelj preteklih in sedanjih odločitev, kar pa ji doda določen
mističen blišč.
Svit prihodnosti me osebno navdaja z optimizmom. Rezultate svojih
dejanj rad vidim, saj so te eden redkih pokazateljev vpliva in
življenja, ne le obstoja, posameznika v družbi. Posameznika navsezadnje
opredeljujejo njegova dejanja.
(491 besed)
februar 2023
Tvorjenke v Zdravljici
Nimam preveč rad Zdravljice. Že mogoče da jo je spesnil smetana slovenske lirike,a sem imel, zdaj ko mi je bila dodeljena naloga da v nej najdem tvorjenke, občutek da pesem razglašeno prepevajo opiti nizkorazredni(tvorjenka) meščani v zatohni mestni beznici, tik po zaključki divje razprave o možnih prihodnostih in rešitvah slovenskega naroda. Predstavljene so tvorjenke, ki sem jih našel, in vrste, katere predvidevam da so. In še to: besede sem pustil v izvirni obliki.
Tvorjenka
Vrsta tvorjenke
vince
izpeljanka
zdravljico
izpeljanka
slovenski
izpeljanka
sloveče
izpeljanka
Sovražnike (2x)
izpeljanka
očakov
izpeljanka
spone
izpeljanka
edinost
izpeljanka
pred
krn
prelepe
sestavljenka
mladenke
izpeljanka
domačije
izpeljanka
rojak
izpeljanka
mejak
izpeljanka
nazadnje
skop
zase
mešana? (sklop in krn)
zato
sklop
čmò
krn?
Ni jih spet nekaj veliko. Predvsem ker sem jih veliko spregledal, dozdeva pa se mi tudi, da se tu Prešeren ni preveč potrudil.
Vrata
Precej uporabno orodje za ločevanje prostorov so zidovi raznih vrst, a imajo ključno pomankljivost - so vendar stalni.
Nestalni zidovi, tako imenova vrata, so bistra iznajdba, a se nekaterim očitno dozdeva, da niso še dosegla vrhunca svojega oblikovanja.
Izumljajo in prodajajo, drugi jih kupujejo, električna drsna vrata.
Ko bi vsaj bila znanstveno fantastična, agresivna in strah vzbujajoča, tako pa so, v večini primerov, le pomilovanja vreden avtomatski stekleni vetrobran.
Sprašujem se, če avtomatska vrata s senzorjem obstajajo samo, da bi posameznika ponižala, ko sama od sebe predvidevajo, da jih ta ni sposoben odpreti sam.
Če se ne morate poistovetiti s prejšnim hipotetičnim uporabnikom, ker vam odpiranje vrat predstavlja prevelik miselni napor, vam toplo priporočam da si za zgled vzamete Fince katerim je odpiranje vrat več kot očitno mačji kašelj.
Enako, če ne še bolj, strahotno iznajba, pa so ročke za porivanje vrat. Ročke za porivanje vrat.
Predlagam rešitev: na tisti strani kjer vrata vlečemo, naj bo ročka ki predstavlja, če tudi v abstraktni obliki, roko, ki čaka da zanjo potegneš.
Stran s katere vrata porivaš, naj imajo preprost plošček, da niti nimaš možnosti vleči.
Za konec povem, da so mi všeč težka, visoka, lesena vrata z medeninastimi kljukami in tudi vrata, ki stražijo podhod Maxi. Ročaji in ploščice idealni v skoraj vseh dvigalih.